Ljubljana, 10. januarja (STA) - Omejeno poslovanje sodišč je bilo v petek podaljšano do konca meseca. V skladu s tem so sodišča tudi za prihodnji teden razpisala naroke le v nujnih zadevah, kazenskih zadevah, ki jim grozi skorajšnje zastaranje, in delovno-socialnih sporih.

Omejeno poslovanje sodišč podaljšano do 31. januarja

Vrhovno sodišče je v četrtek v uradnem listu objavilo spremembe odredbe o posebnih ukrepih na področju pravosodja zaradi epidemije, s katerimi je omejeno poslovanje sodišč podaljšalo do 31. januarja.

Po omenjeni odredbi sodišča od 16. novembra poslujejo v omejenem obsegu, v neomejenem obsegu pa obravnavajo le nujne zadeve in kazenske zadeve, v katerih bi kazenski pregon zastaral v šestih mesecih od uveljavitve odredbe. Dodatno lahko glede na četrtkove spremembe v neomejenem obsegu poslujejo tudi v individualnih sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v sporih o pravicah na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti ter v sporih o pravici do denarne socialne pomoči.

Odredba tudi določa, da v času omejenega poslovanja sodišč procesni roki v nenujnih zadevah ne tečejo.

Neomejeno poslovanje sicer ne velja za vse nujne zadeve, določene v zakonu o sodiščih. Odredba določa, da se med nujne zadeve z neomejenim poslovanjem ne štejejo menični in čekovni protesti ter menične tožbe, popis zapustnikovega premoženja, zadeve za odvzem premoženja nezakonitega izvora po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ter upravni spori po zakonu o informacijskem pooblaščencu, po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po zakonu o kmetijskih zemljiščih in po zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.

98. Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, stran 269.

S K L E P

Na podlagi šestega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE) in predloga predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 407/2020-384 z dne 7. 1. 2021 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom 

I. Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo.

II. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta sklep začne veljati 11. januarja 2021 in velja do 31. januarja 2021.

Št. 00720-1/2021

Ljubljana, dne 8. januarja 2021

EVA 2021-2030-0002

Vlada Republike Slovenije 

Janez Janša 

predsednik 

Vlada RS je na predlog predsednika Vrhovnega sodišča RS na seji dne 16. 12. 2020 sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (Ur. l. RS, št.190/20), s katerim se od 20. 12. 2020 do 10. 1. 2021 določa prenehanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, ki so določeni z zakonom.
Vlada RS je sicer v tem tednu začasno in v omejenem obsegu sprostila izvajanje javnega prevoza ter sprejela nekaj drugih ukrepov, s katerimi je v določenih segmentih in na določenih območjih delno sprostila gibanje in javno življenje, kljub navedenemu pa je bilo ocenjeno, da trenutna epidemiološka situacija in predvsem začasna narava sprejetih ukrepov ne daje zadostne podlage za sprejem nove Odredbe predsednika vrhovnega sodišča, ki bi že lahko odpravila sprejete omejitve v zvezi z izvajanjem sodne oblasti.
Zaenkrat ocenjujemo, da bi do sprostitve poslovanja sodišč lahko prišlo po 10. januarju 2021, če bo epidemiološka situacija to dopuščala. Po tem datumu bi medsebojno usklajeno začeli teči procesni roki in roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, sodišča pa bi lahko začela z izvajanjem narokov tudi v nenujnih zadevah v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsekakor bomo pred iztekom predlaganega roka ponovno ocenili razmere ter upoštevaje druge, do takrat sprejete ukrepe Vlade, odločili o nadaljnjem poslovanju sodišč in vas o vsem tekoče obveščali.

Lepo pozdravljeni,

Rado Brezovar, generalni sekretar
 

Sklep je v priponki!

Spoštovani,

skladno s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih morajo sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači Ministrstvu za pravosodje posredovati pisno izjavo o delu v prejšnjem koledarskem letu, in sicer najkasneje do konca januarja v posameznem koledarskem letu. Pisna izjava o delu mora vsebovati podatke o izvedenskih mnenjih, cenitvah oziroma prevodih ali tolmačenjih, in sicer: - število izdelanih izvedenskih mnenj, cenitev ali prevodov oziroma opravljenih tolmačenj in njihovih dopolnitev ter - nazive državnih organov, ki so zahtevali izvedbo njegovega dela.

Vljudno vas prosimo, da izjavo o delu za leto 2020 posredujete ali po elektronski pošti na naslov gp.mp@gov.si ali po redni pošti na naslov Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana. Ker ste nekateri sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači v lanskem letu izjavo o delu posredovali tako po elektronski pošti kot tudi po redni pošti, prosimo, da uporabite zgolj en način posredovanja.

K tabelam je, tako kot lansko leto, priložena razlaga posameznih kategorij državnih organov ter najbolj pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z izpolnjevanjem lanskoletnih izjav o delu. V kolikor boste imeli z izpolnjevanjem tabel kakršnokoli vprašanje, nam ga lahko posredujete po elektronski pošti na naslov gp.mp@gov.si.

Pri tem se sklicujte na številko 705-212/2020.

Lepo pozdravljeni,

Rado Fele v. d. generalnega direktorja

Dopis MP

Izjava o delu

Navodila za izpolnjevanje

Pogosta vprašanja

Opozoril bi rad vse člane še na dve obvezi:

Pisna izjava – 23. člen Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS št. 22/18):
23. člen
(dolžnost sporočanja podatkov)
(1) Za namene iz prejšnjega člena mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pisno ali po elektronski pošti sporočiti ministrstvu vsako spremembo podatkov o poštnem naslovu, na katerem je dosegljiv, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktni telefonski številki ali naslovu elektronske pošte in podatkov o zaposlitvi ali drugem zaposlitvenem statusu.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora za namene iz prejšnjega odstavka posredovati pisno izjavo, da so vsi podatki, ki se v zvezi z njim vodijo v imeniku, točni, oziroma sporočiti podatke, ki so spremenjeni, in sicer do konca januarja v posameznem koledarskem letu.
(3) V roku iz prejšnjega odstavka mora sodni izvedenec, cenilec ali tolmač ministrstvu posredovati tudi pisno izjavo o delu v prejšnjem koledarskem letu (poročevalsko obdobje), ki vsebuje podatke o izvedenskih mnenjih, cenitvah oziroma prevodih ali tolmačenjih, in sicer:
-        število izdelanih izvedenskih mnenj, cenitev ali prevodov oziroma opravljenih tolmačenj in njihovih dopolnitev ter
-        nazive državnih organov, ki so zahtevali izvedbo njegovega dela.
(4) Če ministrstvo ne prejme pisnih izjav v predpisanem roku, sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača izbriše iz javnega dela imenika in spet vpiše v ta del imenika po posredovanju obeh zahtevanih izjav.
(5) Sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač mora za potrebe izvajanja tega zakona vsa izdelana izvedenska mnenja, cenitve oziroma prevode listin hraniti v fizični ali elektronski obliki, in sicer še najmanj pet let po njihovem nastanku.

in
 

poročanje po 3. členu  Pravilnika (ZSICkmet) o nadzoru nad delom članov ZSICkmet v skladu s 3. odst. 3. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih:
3.člen
Vodenje evidence o opravljenem delu
Izvajalec je dolžan voditi natančno evidenco o opravljenih storitvah, kadar deluje po 1. členu tega pravilnika. Podatke o opravljenih storitvah mora izvajalec voditi sproti in jih vpisovati v tabelo v elektronski obliki, ki ima v uvodu vsakega posameznega dokumenta  navedeno ime in priimek ter naslov izvajalca, ter podatke v naslednjih stolpcih:
-           zaporedno številko;
-           datum izvedeniškega mnenja/cenitvenega poročila - zapisnika;
-           naročnika storitve z navedbo osnovnih podatkov;
-           predmet – opisno (npr. cenitev tržne vrednosti in navedba vseh parcel, drugo……);
-           namen opravljene cenitve – izvedeniškega mnenja;
-           obračunana cena storitve brez DDV;
-           opomba (za vpis morebiti pomembnih posebnosti).
Tabelo opravljenih storitev je izvajalec dolžan dostaviti v elektronski obliki Združenju Sodnih izvedencev in sodnih cenilcev kmetijske stroke Slovenije (v nadaljevanju ZSICkmet), do 10. januarja, za preteklo leto, na elektronski naslov: info@zdruzenje-sickmet.si .
V kolikor sodni izvedenec ali sodni cenilec v preteklem letu ni opravil nobene storitve na podlagi 3. odstavka  3. člena zakona, je dolžan ZSICkmet po elektronski pošti na isti naslov, v istem roku, kot to velja za dostavo tabele, dostaviti izjavo, da v preteklem letu ni opravil nobenega dela po 3. odstavku 3. člena Zakona.

Miran LOVRIN
Preds. ZSICkmet
 

Obvestilo o volitvah predsednika in podpredsednika Strokovnega sveta pri Vladi Republike Slovenije za Sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje, ki so potekale na daljavo, v času od 12.11. do 16.11.2020.
Po določilih Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18) je predsedniku in njegovemu namestniku iztekel dvoletni mandat. Nemudoma se je pristopilo k oblikovanju predlogov za volitve novega vodstva, ki je bilo zaradi korona virusa COVID-19 izvedeno na daljavo.
Udeležba na volitvah je bila 93,33% (oddanih 14 glasovnic/15 članov Strokovnega sveta). 

Za naslednji dvoletni mandat sta bila soglasno izvoljena:
Predsednik Strokovnega sveta:    Mag. Branko Kovač (Geodezija)
Podpredsednik Strokovnega sveta: Prof. dr. Vincenc Butala (Stroji in oprema).

Spoštovani,

izdana je odredba predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Odredba v nadaljevanju), ki je predvidoma v soboto bila objavljena v Uradnem listu RS.
 
Odredba je v priponki.
 
Vsa sodišča od 16. 11. 2020 poslujejo v omejenem obsegu v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih. Ne glede na navedeno pa sodišča poslujejo v neomejenem obsegu v kazenskih zadevah, v katerih bi kazenski pregon zastaral v šestih mesecih od uveljavitve te odredbe.
V nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom 2. točke Odredbe ne štejejo za nujne, sodišča odločajo in vročajo sodna pisanja, ne izvajajo pa narokov in ne opravljajo drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka in ne izvajajo uradnih ur.
 Procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom 2. točke Odredbe ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju.
 Obseg poslovanja je torej omejen samo na nujne zadeve in na kazenske zadeve, v katerih bi kazenski pregon zastaral v šestih mesecih od uveljavitve te odredbe.  V vseh drugih zadevah pa je obseg poslovanja sodišč  omejen na odločanje, kjer ni potreben neposreden stik oziroma je omogočeno elektronsko poslovanje (na primer v zadevah sodnega registra, zemljiške knjige, stečajnih postopkov in izvršilnih postopkov).  
 Naroki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom 2. točke  odredbe ne štejejo za nujne, se v času veljavnosti te Odredbe štejejo za preklicane, razen če so sklicani videokonferenčno.